Kot vodilno podjetje za programsko opremo na svetu je Microsoft predan zagotavljanju zmogljivih strežniških operacijskih sistemov za izpolnjevanje raznolikih potreb podjetij in ustanov. Microsoft Windows Server je operacijski sistem, ki ga je Microsoft zasnoval za strežniška okolja. Od izdaje je bil podvržen številnim ponovitvam različic in vsaka generacija različic je prinesla pomembne funkcionalne izboljšave in izboljšave. Ta članek bo podrobno predstavil glavne različice strežnika Microsoft Windows Server in njihove ključne funkcije.
Windows Server 2003
Leto izdaje: 2003
Windows Server 2003 je naslednik Windows Server 2000, ki prinaša večjo stabilnost in varnost. Predstavlja izboljšano različico imenika Active Directory, izboljšuje funkcije pravilnika skupine in zagotavlja močnejše zmogljivosti za shranjevanje in upravljanje omrežja. Poleg tega podpira tudi .NET Framework, kar razvijalcem olajša ustvarjanje in uvajanje spletnih aplikacij.
Windows Server 2008
Leto izdaje: 2008
Windows Server 2008 je naredil pomembne izboljšave na osnovi Windows Server 2003. Predstavil je virtualizacijsko platformo Hyper-V, ki podjetjem omogoča učinkovitejšo uporabo virov strojne opreme. Ta različica tudi izboljša varnost, doda možnost namestitve Server Core in zmanjša površino napadov sistema. Poleg tega Windows Server 2008 vključuje tudi izboljšano podporo za datotečni sistem in omrežni protokol.
Windows Server 2012
Leto izdaje: 2012
Windows Server 2012 pomeni velik Microsoftov premik k računalniškemu oblaku. Predstavlja nov uporabniški vmesnik, izboljšuje zmogljivosti virtualizacije Hyper-V, podpira večje virtualne stroje in učinkovitejše upravljanje virov. Ta različica prinaša tudi prostore za shranjevanje in ReFS (odporen datotečni sistem), ki zagotavlja močnejše zmogljivosti shranjevanja in obnovitve podatkov. Poleg tega Windows Server 2012 izboljšuje PowerShell in zagotavlja zmogljivejša avtomatizirana orodja za upravljanje.
Windows Server 2016
Leto izdaje: 2016
Windows Server 2016 še naprej krepi zmogljivosti računalništva v oblaku in virtualizacije. Predstavlja Nano Server, lažjo možnost namestitve, ki zmanjšuje stroške vzdrževanja in upravljanja. Windows Server 2016 prinaša tudi Windows Containers in Hyper-V Containers, zaradi česar je uvajanje in upravljanje aplikacij bolj prilagodljivo. Poleg tega različica vključuje tudi izboljšane varnostne funkcije, kot so zaščiteni virtualni stroji in Just Enough Administration (JEA).
Windows Server 2019
Leto izdaje: 2018
Windows Server 2019 dodatno izboljšuje podporo za hibridna okolja v oblaku. Integrira storitve Azure, kar podjetjem omogoča lažjo razširitev lokalnih okolij v oblak. Različica prav tako izboljšuje pomnilniške in računalniške zmogljivosti ter prinaša System Insights za napovedno analizo in načrtovanje zmogljivosti. Windows Server 2019 prav tako izboljšuje varnost in dodaja več zaščitnih ukrepov za zagotavljanje varnosti podatkov in aplikacij.
Windows Server 2022
Leto izdaje: 2021
Kot najnovejša različica Windows Server 2022 prinaša več inovacij in izboljšav. Krepi integracijo z Azure, podpira scenarije hibridnega oblaka in zagotavlja večjo prilagodljivost in učinkovitost. Ta različica uvaja Advanced Threat Protection in Secured-core Server za dodatno izboljšanje zmogljivosti varnostne zaščite. Poleg tega Windows Server 2022 izboljša zmogljivost shranjevanja in omrežja ter podpira hitrejši prenos podatkov in hitrost obdelave.
Vidimo lahko, da je Microsoft od Windows Server 2003 do Windows Server 2022 nenehno izboljševal zmogljivost, varnost in razpoložljivost svojega strežniškega operacijskega sistema z izboljšavami in inovacijami v vsaki generaciji različic. Vsaka različica prinaša različne lastnosti in funkcije za izpolnjevanje potreb različnih panog in podjetij. Z razvojem računalništva v oblaku in tehnologije virtualizacije bo imel Microsoftov operacijski sistem Windows Server še naprej pomembno vlogo v IT infrastrukturi podjetja, ki bo spodbujal tehnološki napredek in poslovni razvoj. Razumevanje funkcij in prednosti vsake različice lahko podjetjem pomaga pri sprejemanju bolj informiranih odločitev pri izbiri in uvajanju strežniških operacijskih sistemov.
